Otroška soba v slovenskem stanovanju meri pogosto med 9 in 12 m², od tega pa postelja, omara in miza pojedo večino tlorisa. Prazna sredina, kjer se odvija igra, je zato najbolj dragocen del sobe in vsak dodaten kos jo skrči. Preden izberete model, med katerimi je otroški stol-naslonjač na voljo v več velikostih, načrtujte, kje bo stal in kaj bo zaradi njega izgubilo prostor.
Koliko tlorisa zares zasede
Naslonjač ne zasede samo svojih mer. Manjši model s tlorisom 45×45 cm potrebuje pred sabo še približno 40 cm, da otrok vstane in sede, ob strani pa vsaj 20 cm, da se lahko usede po strani in odloži knjigo. Skupaj je to približno 0,6 m² namesto 0,2 m², kolikor kaže mera na etiketi.
Preizkusite to s trakom na tleh: z lepilnim trakom označite pravokotnik dejanskih mer in okoli njega še pas za vstajanje. Če se pri tem zapre pot med vrati in posteljo ali se ne odprejo vrata omare, model ni prevelik po meri, ampak po postavitvi — in včasih zadošča že premik za pol metra.
Prehodi, ki morajo ostati prosti
V otroški sobi so tri poti, ki jih ne smete zapreti: od vrat do postelje, od postelje do luči ali stikala in od mize do vrat. Za vsako računajte vsaj 70 cm širine, kar je mera, pri kateri otrok mimo pohištva ponoči stopi brez zaletavanja. Pri sobi za dva otroka je smiselno 80 cm.
Poti načrtujte v ravnih linijah, ne v ovinkih okoli sredine sobe. Naslonjač zato sodi ob steno ali v vogal, ne na sredino poti med otroškimi posteljami in vrati. Kjer prostora resnično zmanjka, je bolje izbrati lahek model, ki ga otrok sam potisne vstran, kot težkega, ki ostane, kjer je.
Iz te kategorije
Kje naslonjač nima kaj iskati
Pod oknom ne, ker nizek sedež postane stopnica do police okna. Tik ob omari ali polici tudi ne, iz istega razloga. Ne postavljajte ga ob radiator, kjer se tkanina suši in bledi, in ne za vrata, kjer ga vsakič zadenete ob odpiranju. Naslonjač ob vratih omare pomeni, da se vrata odprejo samo do polovice.
Previdnost velja tudi pri kablih in senčilih. Naslonjač pod vrvico rolete ali ob podaljšku pomeni, da ima otrok, ki sedi, oboje na dosegu roke. Vrvice senčil speljite in pritrdite visoko, podaljške pa umaknite za pohištvo, kar je smiselno tudi sicer, ne le zaradi tega kosa.
Postavitve, ki delujejo v ozki sobi
V ozki sobi se najbolje obnese vogalna postavitev: naslonjač v kot, ob njem nizka polica za knjige na dosegu roke in nad njim usmerjena luč za branje. Tak kotiček zavzame približno 1 m² in ne posega v sredino sobe. Če je soba podolgovata, naslonjač postavite ob krajšo steno, kjer ne zoži prehoda.
Druga pogosta rešitev je postavitev ob delovni kot: naslonjač obrnjen stran od otroških pisalnih in risalnih miz, da otrok pri branju ne gleda v nalogo. Pri tem preverite, da se stol pri mizi odmakne za vsaj 60 cm, ne da bi zadel v naslonjač; sicer se bosta kosa vsak dan zaletavala.
Prosta igralna površina in kako jo ohranite
Za igro na tleh je smiselno ohraniti sklenjeno površino vsaj 150×150 cm, kjer se razgrne preproga, sestavljajo kocke ali postavi tir. To načrtujte prvo, pohištvo pa razporedite okoli nje. Če naslonjač to površino prereže, ga preselite, tudi če je bila prvotna zamisel lepša.
V sobi za dva otroka je namesto dveh ločenih naslonjačev pogosto smiselnejši en otroški kavč ob steni, ki ponudi dve mesti na manj tlorisa in ne razbije sredine. Lahke vrečaste sedeže je mogoče na hitro odriniti ob steno, kar je pri manjših sobah realna prednost pred fiksnim kosom.
Kako preverite načrt, preden kupite
Narišite tloris sobe v merilu 1 : 50 na karo papir in izrežite pravokotnike za posamezne kose, vključno s pasom za odpiranje vrat in predalov. Prestavljanje papirnatih koščkov traja deset minut in pokaže več kot ugibanje pred zaslonom. Preverite tudi mere za dostavo: svetlo odprtino vrat s krilom na stežaj in najožje mesto na hodniku.
Na koncu se vprašajte, kaj bo v sobi izgubilo prostor. Če je odgovor prosta sredina, razmislite o manjšem modelu ali o zložljivi izvedbi. Naslonjač, ki stoji pravilno, otrok uporablja vsak dan; tisti, ki ovira pot, konča kot odlagalna površina za oblačila.
Ko soba služi dvema namenoma
V marsikaterem stanovanju je otroška soba hkrati soba za goste, delovni kotiček ali prostor za sušenje perila. Takrat postavitev načrtujte po urniku dneva: kaj mora biti prosto zjutraj, kaj popoldne in kaj zvečer. Naslonjač, ki popoldne stoji sredi sobe, zvečer pa ovira razteg ležišča, je na napačnem mestu ne glede na to, kako lepo izgleda.
V takih sobah se obnesejo lahki kosi z maso do 4 kg, ki jih otrok sam potisne ob steno, in modeli brez ostrih vogalov, ob katere se zaletite v temi. Če se soba dnevno preureja, si na tleh označite dve postavitvi, dnevno in večerno, in ju nekaj dni preizkusite, preden pohištvo dokončno razporedite.



