Naprava, ki je pravilno postavljena, potrebuje minimalne nastavitve, medtem ko naprava, postavljena na hitro, potrebuje korekcije, ki sliki jemljejo kakovost. Zato se pri projektorjih vsaka nastavitev začne s fizično postavitvijo. Spodaj je vrstni red, ki ga je vredno upoštevati: najprej geometrija, nato ostrina in šele nazadnje barve.
Najprej geometrija, ne nastavitve
Napravo postavite tako, da je njena os pravokotna na steno. To preverite tako, da izmerite razdaljo od objektiva do leve in do desne strani stene; obe meritvi morata biti enaki na centimeter natančno. Če se razlikujeta, napravo obrnite, preden se dotaknete menija.
Nato preverite višino. Večina naprav projicira nekoliko navzgor, kar je opisano z odmikom v odstotkih, zato naprava, postavljena previsoko, sliko vrže nad predvideno mesto. Namesto nagibanja napravo dvignite ali spustite, ali uporabite optični premik slike, če ga model ima.
Šele ko slika brez korekcije pade približno na pravo mesto, se lotite finih nastavitev. Postavitev, ki je pravilna na začetku, prihrani vsako naslednjo uro dela in vam prihrani izgubo ostrine.
Trapezna korekcija in zakaj jo omejiti
Trapezna korekcija sliko digitalno popači tako, da izravna posledice nagiba. Naprava pri tem del slikovnih pik odvrže, robovi postanejo stopničasti, drobno besedilo pa se zabriše. Uporabite jo za zadnjih nekaj stopinj in ne kot nadomestilo za slabo postavitev.
Samodejna trapezna korekcija je pri prenosnih napravah priročna, a pogosto pretirava. Če imate možnost, jo izklopite in nastavite ročno, ker samodejna korekcija ob vsakem premiku znova poseže v sliko. Nekatere naprave imajo tudi štiritočkovno prilagoditev, ki je natančnejša od navadne trapezne.
Kadar sliko vseeno popravljate digitalno, si zapišite vrednosti. Ob naslednjem premiku naprave boste znali začeti pri istih številkah namesto pri ničli. Če imate platno z okvirjem, sliko raje nastavite tako, da za nekaj milimetrov pade čez rob, ker je črn rob manj moteč od bele proge ob strani.
Ostrina po korakih
Za nastavitev ostrine prikažite sliko z drobnim besedilom ali preizkusni vzorec s tanko mrežo. Ostrite tako, da najprej greste namerno predaleč v obe smeri in šele nato poiščete sredino, ker se tako laže izognete napaki ocene. Preverjajte v vogalih, ne v sredini.
Če je sredina ostra, robovi pa ne, gre običajno za nepravokotno postavitev ali za neravno steno. To ni napaka naprave in se z ostrenjem ne odpravi. Rešitev je poravnava naprave ali platno namesto stene.
Pri napravah s samodejnim ostrenjem preverite, ali se to sproži ob vsakem premiku. Če se, bo vsak dotik naprave sprožil kratko iskanje ostrine sredi filma, kar je moteče, zato funkcijo raje nastavite na ročno sprožitev.
Barve in barvna temperatura
Prednastavljeni način, imenovan kino ali film, je za zatemnjeno sobo skoraj vedno najboljše izhodišče. Najsvetlejši način sliki doda zeleno ali modro barvo, ker uporabi ves razpoložljiv svetlobni izkoristek. Za gledanje filmov ga uporabite le, kadar zatemnitve ni.
Barvno temperaturo nastavite na toplo, če se koža na sliki zdi modrikasta, in na hladno, če je preveč oranžna. Referenca naj bo obraz človeka, ki ga poznate, ne sintetični preizkusni vzorec. Barvo stene upoštevajte kot del enačbe, saj bež stena sliki doda topel odtenek.
Kontrast in svetlost nastavljajte v tem vrstnem redu: najprej svetlost, dokler v temnem prizoru ločite podrobnosti v senci, nato kontrast, dokler beli deli ne izgubijo strukture. Ostrostno funkcijo v meniju znižajte, ker umetno poudarjanje robov naredi sliko utrujajočo.
Kdaj slika ostane slaba kljub nastavitvam
Če je v prostoru preveč svetlobe, nobena nastavitev ne pomaga in slika ostane sprana. Enako velja za svetle stene okoli slike, ki svetlobo odbijajo nazaj. Zatemnitev in temnejša okolica sta v takem primeru edina prava rešitev.
Druga pogosta ovira je vir signala. Močno stisnjen posnetek na velikem platnu razpade v kvadratke, kar ni napaka naprave. Gradivo, posneto z opremo iz kategorije fotoaparati in optika, prenese povečavo bistveno bolje kot posnetek s telefona.
Kaj preveriti pred nakupom
Poglejte, ali ima naprava optični premik slike in razpon povečave, saj oba omogočita pravilno postavitev brez digitalne korekcije. Preverite, ali je ostrenje ročno ali samodejno in ali je samodejno mogoče izklopiti. Poiščite tudi podatek o tem, koliko časa proizvajalec zagotavlja posodobitve, če ima naprava pametni sistem.
Za montažo pod strop veljajo enaka pravila kot pri nosilcih za televizorje: ustrezen razmik lukenj, pritrditev v nosilno podlago in navodila proizvajalca, ki so zavezujoča. Novo vtičnico ali stikalo naj izvede električar. Ko je slika urejena, je naslednji korak zvok, pri čemer ločen sistem iz kategorije audio naredi večjo razliko kot še ena ura nastavljanja barv.