Ko opremljate salon, se prvo vprašanje ne glasi, katera barva stola se poda k steni, ampak koliko strank bo skozi eno delovno mesto šlo v enem dnevu. Področje frizerstvo in kozmetika združuje izdelke z zelo različno življenjsko dobo: pohištvo, ki mora zdržati petnajst sedanj dnevno deset let, in potrošni material, ki ga porabite v treh tednih. Ker se ti dve skupini kupujeta po povsem drugačni logiki, si je pred prvim naročilom vredno razdeliti opremo na sklope in za vsakega posebej oceniti obremenitev, prostor in strošek na leto.
Glavne skupine opreme v salonu
Salonsko pohištvo je največja postavka in največji prostorski zalogaj. Sem sodijo frizerski stoli s hidravličnim dvigom, stoli z umivalno školjko, delovna kolica na kolesih, ogledalne enote in recepcijski pult. Tipičen frizerski stol ima sedežno višino nastavljivo med 50 in 65 cm, nosilnost 120 do 150 kg in premer talne plošče 55 do 60 cm. Pri tem sklopu se odloča za deset let naprej, saj se pohištvo praktično ne menja po delih.
Aparati in tehnika zajemajo sušilne kape, sušilnike, klimazone, kozmetične parne aparate, lupe z osvetlitvijo in grelnike vosk. Njihova skupna značilnost je, da imajo grelec ali motor, torej se obrabljajo po urah delovanja in ne po letih. Prav zato je pri njih pomembnejši podatek o dostopnosti nadomestnih delov kot podatek o moči v vatih.
Higienski in sterilizacijski program so UV omarice, sterilizatorji s kroglicami, razkužila za pripomočke, brisače za enkratno uporabo in koši z nožnim odpiranjem. Ta sklop je najcenejši, a je hkrati tisti, ki ga inšpekcija pogleda prvega, zato ga načrtujte že pri prvem naročilu in ne kasneje.
Drobni pripomočki in potrošni material so škarje, strojčki, glavniki, sponke, folije, ličila in nega. Tu se stroški ne merijo po kosu, ampak po mesecu: povprečen salon z dvema zaposlenima porabi za potrošni material med 150 in 400 € mesečno, kar je v treh letih pogosto več od vrednosti vsega pohištva skupaj.
Najbolje prodajano iz te kategorije
Ključne razlike med izvedbami
Prva praktična razlika je hidravlika proti fiksni višini. Hidravlična črpalka je udobna in varuje hrbet zaposlenega, hkrati pa je edini del stola, ki se dejansko pokvari; pri intenzivni rabi zdrži okvirno 8.000 do 15.000 ciklov dviga. Druga razlika je okvir: prašno barvano jeklo je cenejše in trpežnejše na udarce, krom je lepši, a se ob soli in kislih preparatih hitreje pokvari. Tretja razlika je oblazinjenje, kjer se poliuretansko umetno usnje z debelino nad 1 mm bistveno bolje obnese kot tanke folije, ki počijo v dveh sezonah.
| Sklop | Tipične mere | Obremenitev na dan | Pričakovana doba |
|---|---|---|---|
| Frizerski stol | Sedež 50–65 cm, plošča 55–60 cm | 10–20 strank | 7–12 let |
| Stol z umivalnikom | Skupna dolžina 120–140 cm | 10–20 umivanj | 6–10 let |
| Delovni voziček | 40×60 cm, 3–5 predalov | Ves dan v gibanju | 4–8 let |
| Sušilna kapa | Višina 120–180 cm | 2–6 obravnav | 5–10 let |
| UV omarica | Notranjost 30–45 cm | Vsak cikel orodja | 4–7 let |
Zakaj salonska obremenitev ni domača obremenitev
Podoben stol iz domačega programa stane tretjino manj in na prvi pogled izgleda enako. Razlika se pokaže pri številu ciklov: doma se stol dvigne petkrat na mesec, v salonu petnajstkrat na dan. To je približno stokratna razlika, zato ležaji, plinske vzmeti in šivi na oblazinjenju odpovejo v enem letu namesto v desetih. Enako velja za kolesa vozičkov, ki po ploščicah s fugami prevozijo nekaj kilometrov tedensko.
Praktično merilo je strošek na stranko. Stol za 250 €, ki zdrži dve leti, pri desetih strankah dnevno stane okoli 5 centov na stranko, stol za 600 €, ki zdrži deset let, pa dobra 2 centa. Ob tem odpade še izpad prometa med menjavo in ponovna montaža. Pri opremi, ki se uporablja vsak dan, zato računajte v letih uporabe in ne v ceni na računu.
Trije primeri iz prakse
Samostojni frizer v 25 kvadratnih metrih. Eno delovno mesto, en stol z umivalnikom, en voziček in majhna čakalnica. Tu se izplača vlagati v pohištvo in varčevati pri številu aparatov, saj vsak dodatni aparat zasede prostor, ki ga potrebujete za gibanje. Za čakalni kot in recepcijo pogosto zadošča preprosta rešitev iz programa pisarniškega pohištva in opreme, ki je cenejši od namenskega salonskega pohištva.
Salon s tremi delovnimi mesti. Ključna postane enotnost: isti model stola pomeni iste nadomestne dele in en sam obisk serviserja. Pri treh mestih je smiselno imeti vsaj dva umivalna stola, ker se sicer ob konicah nabira čakalna vrsta. Če salon ponuja tudi kavo in prigrizek, se oprema kupi iz programa gostinskih aparatov in izdelkov, ki so narejeni za stalno obratovanje.
Mobilna storitev na domu. Tu odloča teža in zložljivost: prenosni umivalnik, zložljiv stol do 12 kg in kovček s pripomočki. Oprema mora prenesti vsakodnevno nalaganje v vozilo, zato se splača vlagati v zaščito prtljažnika in privezovanje tovora iz programa avtomobilizem, sicer se pohištvo obrabi hitreje v avtu kot pri stranki.
Obveznosti, ki jih preverite pred nakupom
Salon je delovni prostor, zato veljajo obveznosti, ki jih pri domačem nakupu ni. Preverite zahteve glede higienskega režima in razkuževanja pripomočkov, ravnanja z odpadki, prezračevanja prostora, kjer se uporabljajo hlapljivi preparati, ter ocene tveganja za delovna mesta. Za opremo, ki se priklaplja na vodo in elektriko, potrebujete ustrezne priključke in redne preglede. Konkretne zahteve preverite pri pristojni inšpekciji ali pooblaščenem izvajalcu varnosti pri delu, saj se predpisi razlikujejo glede na dejavnost in velikost prostora.
Kjer delo pomeni celodnevno stanje, dolgotrajno držo z dvignjenimi rokami ali ponavljajoče se gibe, je smiselno vprašanje ergonomije nasloviti resno. Višina stola in umivalnika, protizdrsna podloga in nastavljiv delovni stol so stvar organizacije dela, presojo o obremenitvah telesa pa prepustite specialistu medicine dela ali fizioterapevtu. Oprema sama po sebi ni rešitev za težave s hrbtenico.
Kako se odločiti
Pojdite čez pet točk: preštejte stranke na delovno mesto na dan, izmerite prosto tlorisno površino in višino stropa, določite, kje sta že napeljana voda in odtok, preverite dostopnost nadomestnih delov za izbrano znamko in izračunajte strošek na leto namesto cene na kos. Če se katera koli točka ne izide, prilagodite raje število delovnih mest kot kakovost pohištva. Ko so te številke znane, je primerjava ponudbe hitra in brez ugibanja.
























